Uvod
Dandanes imamo čevlje in na splošno katerokoli obutev za samoumevno, kot nekaj kar je od vedno z nami. Redko pa se resnično zamislimo in pomislimo, koliko nam je čevljarstvo v resnici izboljšalo kvaliteto življenja. Čevljarstvo je ena izmed najstarejših obrti. Že v prazgodovinskem času so si prvi ljudje zaščitili noge pred vremenskimi vplivi in tlemi.
Jedro
V pradavnini je bila obutev narejena iz enega kosa živalske kože, prvi „pravi“ čevlji, pa so imeli kožnate nogavice in opanke z vrvicami, ki jih ponekod uporabljajo še danes. Najstarejši dokazi in zapiski obutev prihajajo iz Azije. Rimljani so nosili sandale, ki so jih dobili od starih Grkov. V 12. stoletju pa so križarji v Evropo prinesli koničasto oblikovane čevlje, narejene iz raznobarvnega usnja in brokata, katere so nosili v Bizancu. V 15. stoletju so se obrtniki na naših tleh prvič začeli povezovati v cehe in ob tem so se začela pojavljati prva pričevanja o čevljarjih kot samostojnih obrtnikih.
Po prenehanju delovanja cehov okoli leta 1859, se je obrt za izdelovanje in popravil obutve hitro razvila, med tem ko so se tekstilne industrije povezale v zadrugo. Šele po letu 1900 so v Sloveniji začele nastajati prve tovarne čevljev, ki so se sčasoma razvile v ene izmed večjih industrij. Pogled v statistiko nam pove, da so v zadnjem desetletju pred 2. svetovno vojno na slovenskem letno izdelali več kot 1,6 milijona parov čevljev na leto. Če pogledamo podatke iz leta 2008, ko se je na Slovenskem s čevljarstvom ukvarjalo 28 podjetij. Opazimo, da pri nas čevljarska industrija izredno pada.
Za primer lahko damo podjetje Peko, ki je bil ustanovljen v kraju Tržič. Peko je ustanovil Peter Kozina leta 1903. Združil je že prej znane tržiške in kranjske mojstre ter jih spravil v skupno delavnico, delo jim pa je še olajšal z uvedbo industrijskih strojev. Čez nekaj let je zgradil tovarno, ki je zaposlovala več kot 300 delavcev, ki so izdelali 460,000 parov čevljev na leto, torej skoraj eno tretjino vseh čevljev v Sloveniji. Vse je kazalo dobro, dokler se ni pojavila gospodarska kriza. Cene stroškov, surovin in energije so se drastično povišale, kar je povzročilo dvig cen in umik nizkocenovne obutve iz trgovin. Nastopila je konkurenca iz Azije, kjer so ponujali cenejše izdelke, četudi po navadi tudi slabše kvalitete. Uporabniki so dali v prednost cenovno ugodnejši ponudbi, zato je to med drugim vplivalo, da se je proizvodnja in delovna sila v Peku postopoma manjšala, leta 2016 končalo v stečaju.
Čeprav čevljarska podjetja počasi izginjajo iz slovenskih tal, je poklic čevljarja še zmeraj zelo pomemben. Čevljarjeva naloga je končni izdelek – obutev izdelati iz različnih sestavnih delov. Pri tem imamo v mislih čevlje, škornje in copate, ki pa jih je včasih potrebno tudi popraviti oz. nadgraditi.
Čevljarstvo je celostno izoblikovan poklic v katerem čevljar samostojno izdela dele obutve in jih sestavi v končne izdelke. Sodeluje pri oblikovanju modelov in izdelavi raznih vzorcev, pripravlja materialne in tehnične pripomočke, izdeluje in kroji gornike, sestavlja posamezne dele z lepljenjem, šivanjem in kovičenjem. Sestavlja dele čevlja, kot so notranjik, opetnik, okvir, podplat in peta ter kopito. Po sestavi osnovnega čevlja, obutev očisti, popravi napake, lošči in pritrjuje razne okraske, za določen model čevlja.
Na koncu dokončane izdelke še enkrat pregleda, priloži ustrezno dokumentacijo, določi kakovostni razred, jih vloži v embalažo ter odda v skladišče, od koder čevlji potujejo v trgovine. Pri tem uporablja različne vrste materialov tudi za različne namene obutve. Uporablja usnje, gume, les, tekstil in umetne materiale, lepila, kovinske okraske, okovja, sukance, barve, lake in čistila.
Načrtovanje obuval je lahko nekoliko različno pri vsakem posameznem podjetju. Morajo pa slediti in upoštevati ustrezno univerzalno dokumentacijo za mero stopal, torej številko čevlja. Spremljati in vzdrževati morajo dokumentacijo tehničnega postopka, krojne šablone, tržno dokumentacijo in navodila za delo in varnost.
Zaključek
Obutev ima izredni pomen. Od tega, da nam olajša vsakdanjo hojo, nas ščiti pred raznimi fizičnimi vplivi iz okolja, nam omogoča osebni izraz. Lahko služi kot modni dodatek k oblačilom. Čevljarji so mojstri svojega poklica in ob spoznanju, da ta poklic počasi izumira, me je to razžalostilo. Doma sem namreč iz Tržiča in iz družine, ki je, gledano skozi čas povezana z delom v Peku. Moj stric je bil še pred nekaj leti po poklicu čevljar. Vse do stečaja podjetja. Čevljarstvo mi predstavlja kar omembe vreden izziv, zato je bila odločitev za izbor te teme, zame zanimiva.
Summary
Shoemaking is by todays standards an underrated craft. The first-ever shoe-like footwear made its appearance in prehistoric times when the first civilizations protected their feet with a piece of animal skin. The oldest evidence of shoes was first discovered in Asia. In the 15th century, shoemaking made its debut on Slovenian ground, when people started forming guilds and after its extinction around 1859, the shoemaking industry started its own special industry boom. After 1900 people started building shoemaking factories and the industry grew larger and larger until it started its slow demise around when the economic crisis was starting to rise. Their job is to put the individual shoe parts into one finished product and sometimes to repair and/or upgrade an already finished pair of shoes. Shoes and footwear, in general, have an extraordinary place in our society. To say it in short, shoemaking repre-sents a big part of my life, so deciding on which theme to go was easy.
Besedilni viri
Čevljarstvo. 2010. Kulturna dediščina. Dostopno na spletnem naslovu: https://kulturnadediscina.si/about/cevljarstvo
SIMONIČ, Janja. 2010. Čevljarska tradicija počasi izumira. Citirano: 18.05.2010, 8:48. Dostopno na spletnem mestu: https://www.finance.si/279851
PeKo – Peter Kozina. 2017. Zgodovina.si. Citirano: 25.5.2017. Dostopno na spletnem naslo-vu:http://zgodovina.si/peko-peter-kozina/
Opis poklica, Čevljar. Leto izdaje neznano. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Dostopno na spletnem mestu: https://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=2019
Slikovni viri
Slika 1: Gregory Areshian. Najstarejši najdeni čevelj iz Aren. nationalgeographic.com. Citirano: 11.6.2010. Dostopno na spletnem mestu: https://i.natgeofe.com/n/0183f6a6-41b6-4a9d-ad65-cb18f79ef8ed/21449.jpg
Slika 2: Avtor fotografije neznan. Čevljar. diplomatic-corporate-services.si. Dostopno na spletnem mestu: https://www.diplomatic-corporate-services.si/uploads/diplomatic-corporate-services.si_dev/cevljar.jpg
Slika 3: Avtor fotografije neznan. Pogled na tovarno Peter Kozina & Ko. in tržiški kolodvor leta 1912, Muzej radovljiške občine. Citirano: 25.5.2017. Dostopno na spletnem mestu: http://zgodovina.si/wp-content/uploads/2017/03/zgo.si_1-7-900×450.jpg
Slika 4: Mitja Hojak (osebni arhiv). Sodobni čevljar. radioprvi.rtvslo.si. Citirano: 5.3.2017. Dostopno na spletnem mestu: https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/03/mitja-hojak-img_9072-400×600.jpg